Številni ob omembi Paškega mostu najprej pomislijo na veter. Za to impresivno in trpežno strukturo stoji enako impresivna zgodba, veter pa je samo en del nje.
Čez globoko modro morje se razteza 300-metrski Paški most in združuje belino okoliških sten. Na jugu otoka pri prehodu Ljubačka vrata se kopno nahaja na približno 200 metrih od otoka in prav tukaj je bil 17. novembra 1968 zgrajen Paški most. V tem času je bil to eden desetih največjih mostov na svetu, Pag pa je bil prvi večji hrvaški otok, ki je bil s kopnim povezan prek mosta. To je bila prava senzacija, oblikovana po zasnovi Šibeniškega mostu, ki je bil odprt dve leti prej.
Mogočen in kljubovalen
Številni ste že slišali, da je Paški most eden najbolj pogosto zaprtih mostov na svetu zaradi močnega vetra – ampak, ali ste se kdaj vprašali, zakaj je na Paškem mostu toliko vetra? Zaradi svojega položaja na vznožju Velebita je most pogosto izpostavljen močni burji, ki drvi s planine. Sunki dosežejo hitrost čez 200 km/h, učinki vetra pa so vidni na golem krasu, ki prekriva obmorsko pobočje in severno stran otoka, obrnjeno proti planini. Ta mogočna sila drugače mirno okolje spremeni v negostoljubno nevarnost.
Vseeno pa veter ne piha vedno s polno močjo, zato lahko avtomobili prosto prehajajo v običajnih vremenskih razmerah, medtem ko morajo tovornjaki in prikolice čakati na mirnejše vreme. Kako so potem Paški most sploh zgradili po takšnem vetru? Kot lahko predpostavljate, to ni bilo preprosto. Izkazalo se je, da je bilo leto gradnje mostu najbolj vetrovo v zadnjih 25 letih. Veter je brez prestanka pihal štiri mesece, zato žerjava ni bilo mogoče približati mostu. Prav tako je veter povzročil veliko škodo na gradbišču, rušil žerjave in odnašal strehe. Kljub temu je bila gradnja zaključena uspešno in pravočasno.
Odrešitelj
Nov most je prinesel pravo revolucijo na otoku, saj je olajšal komunikacijo s kopnim, glede na to, da so bile trajektne in ladijske linije, ki so takrat obratovale, pred tem pogosto zaprte zaradi vetra. Most je odigral še posebej pomembno vlogo med osamosvojitveno vojno, saj je predstavljal eno varno povezavo med severom in jugom Hrvaške po uničenju Masleničkega mostu. Pravi odrešitelj.
Kljub burji, ki povzroča zapiranje mostu med nevihtami, je to še vedno veliko varnejša in preprostejša možnost v primerjavi z ladijskimi linijami. Mogočni Paški most ni samo izredna infrastrukturna prednost, ampak resnični spomenik katastrofam, ki jim je kljuboval, tako naravnim kot tistim, povzročenim s strani ljudi. Enako osupljiv pa je med najbolj mirnim in najbolj divjim vremenom.